Je sredozemska vrsta. Osrednje območje njenega areala je v Španiji in Portugalski.
Manjše površine so ob vsej sredozemski obali. Marsikje je težko ugotoviti njeno avtohtonost, ker jo že več tisočletij gojijo zaradi lepega videza, sence, užitnih plodov in jedilnega olja. Pri nas raste avtohtono le na Mljetu in nekaterih manjših otokih skupaj s hrastom črniko in alepskim borom. V Sloveniji imamo nekaj lepih drevoredov na Koprskem, npr. ob cesti iz Izole v Strunjan.
Zraste do 25 m visoko in do 1,5 m v debelino. Pri nas so primerki, ki presegajo 12 m višine in 0,6 m debeline, redki. Ima močan koreninski sistem, ki tudi na plitvih tleh razvije srčno korenino, vraščajočo v skalne razpoke. Skorja je lahko debela tudi do 10 cm. Iglice so podobne kot pri črnem boru. Najbolj značilni so storži, ki so zelo veliki, skoraj okrogli, do 15 cm veliki. Dozorijo v drugem ali tretjem letu in imajo zelo velika užitna semena, dolga do 2 in debela do 1 cm.
Po ekoloških lastnostih je pinija podobna alepskemu boru, raste pa znatno počasneje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar